Prezračevanje z rekuperacijo odpadne toplote

Ko se odločamo za vrsto prezračelalne naprave in sistem prezračevanja v nekem objektu, se moramo odločiti med več možnostmi. Če gradimo novo hišo, je zelo koristno in ekonomično,  da se odločimo čim prej, tako da že pri temeljenju objekta  opravimo nekatera enostavna in cenena dela, ki nam bodo olajšala  in bistveno pocenila vgradnjo prezračevalnega sistema. Strateško  odločitev sprejme investitor ob nasvetu strokovnjaka glede na  preizkušene tehnične možnosti.

Moderni, dobro toplotno zaščiteni in zrakotesno grajeni  objekti dosegajo zelo nizko potrebo po energiji za ogrevanje,  vendar je kar preko polovica vse potrebne ogrevalne energije  potrebna za pokrivanje ventilacijskih izgub, to so izgube, ki nastajajo pri izmanjavi zraka. Če dobre izmenjave zraka ni, se v takih prostorih slabo počutimo, na zidovih se nabira plesen…

Prezračevanje preko rež v oknih ali z delno odprtimi okni je neenakomerno, neprijetno za uporabnike in energetsko potratno,  ob tem pa skozi okna prihajajo še nečistoče v zraku, hrup in  mrčes.

Zato je prisilno prezračevanje s filtracijo vhodnega zraka in rekuperacijo odpadne toplote prej nujnost kot pa luksuz.

Prezračevalna naprava se sestoji iz naslednjih sestavnih delov:

  • Dovod zraka iz zunanjosti do prezračevalne naprave: v  tem delu moramo zrak ogreti, če je njegova temperatura pod  plus 5 stopinj C, da ne pride do zamrzovanja v rekuperatorju  toplote. To lahko izvedemo na tri načine: z električnim  predgrevanjem, z zemeljskim prenosnikom toplote ali s  prenosnikom toplote (voda-zrak) vezanimna sistem  centralnega ogrevanja.
  • Prezračevalna naprava s filtri in dvema ventilatorjema  za sesanje zraka in distribucijo zraka po objektu. Z  regulacijo moči obeh ventilatorjev lahko določamo razliko tlakov med zunanjostjo in notranjostjo stavbe in količino  izmenjave zraka. Prezračevalne naprave naj imajo kapaciteto  od 0,5 do 1,0 izmenjave celotnega volumna na uro. Kakovost  (in ceno) naprave določa toplotni izkoristek rekuperacije   odpadne toplote, ta je med 75 in 98 %.

  • Razdelilec dovodnega in sesanega zraka je razdeljen na  dva prekata, vsak prekat ima odprtino (f 160 mm) za povezavo  z prezračevalno napravo in več odprtin (f 80 mm) ki jih s fleksibilnimi cevmi povežemo z vsemi dovodnimi in sesalnimi  kanali.
  • Regulatorji pretokov (f 80 mm) so vgrajeni v vsako dovodno in sesalno prezračevalno vejo na sesalni strani. S  temiregulatorji pnevmatsko uravnotežimo sistem, tako da je  izmenjava zraka enokomerna po vseh prostorih, ne glede na  dolžino kanalov in zračni upor v njih.
  • Razvodni kanali so speljani v območju toplotne izolacije  plavajočega poda, zato so visoki največ 50 mm(50 x 100 mm),  ko jih peljemo preko betonske plošče ali po zidovih, so  lahko okrogle dimenzije premera 80 mm. Če je objekt dvoetažen, jih je najbolje speljati nad betonsko ploščo, ki  je med obema etažama. Do vsakega bivalnega prostora (nikakor  pa v kopalnico, sanitarije ali kuhinjo) speljemo en dovodni  kanal. V spodnji etaži so izpusti na stropu, v gornji etaži  v tleh ali okoli 20 cm nad tlemi v zidu. V vsaki etaži so  vpihovalne rešetkepo možnosti na stropu nad oknom, vendar  je možna lega tudi na steni ali nad tlemi (npr. za  radiatorjem). Sesalni kanali so nameščeni samo v kuhinjah,  sanitarijah in kopalnicah, najbolje pod stropom ali v  stropu, nad WC-jem in nad kuhinjskimi elementi v kuhinji. V  kuhinji ne sesamo zrak nad štedilnikom, ker bi se umazanija  nabrala v prezračevalnih ceveh (zrak sesamo nad kuhinjskimi  omaricami), zato nad štedilnikom za potrebe kuhanja vgradimo  napo z aktivnim ogljem. Kanale speljemo tako, da se ne  križajo.
  • Da bi zrak prehajal iz bivalnih prostorov v prostore,  kjer zrak sesamo, moramo v vrata vgraditi prezračevalnerešetke, podžagamo vrata ali pa vgradimo rešetko v zidu (nad  vrati).
  • Če je v hiši predviden kamin, je potrebno do kamina speljati poseben kanal za dovod zunanjega zraka inprezračevalno napravo opremiti s posebno avtomatiko, ki zagotavlja, da je v notranjosti objekta vedno nadtlak, ki  prepreči uhajanje dimnih plinov iz kamina v bivalni prostor.
  • Prezračevalni sistem zahteva redno vzdrževanje, to je  redna menjava filtrov za zrak.
  • Prezračevalni sistem troši zanemarljivo količino  električne energije za pogonventilatorjev (50-150W), zato  se ni bati teh stroškov, prezračevalni sistem mora delovati  neprekinjeno!

Predpriprava objekta:

  • primeren prostor za prezračevalno napravo, velikost ca  1,5 x 2 m, lokacija naj ne meji na spalnice,
  • zajem zraka f 160 mm, lahko na fasadi,
  • izpuh zraka f 160mm ločen od zajema zraka (na strehi ali na fasadi),
  • debelina toplotne izolacije v kateri potekajo kanali  vsaj 5 cm, najbolje 6 ali 8 cm,
  • električna vtičnica 220V,
  • cevna napeljava do fasade (senzor za temperaturo, tlak),
  • cevna napeljava za regulacijo, od prezračevalne naprave  do dnevne sobe ali kuhinje,
  • priključek f 30 – 50 mm na kanalizacijo ob prezračevalni  napravi (za kondenz).

Natančne tehnične podatki, navodila, specifikacija  opreme… vam lahko izdelamo na podlagi sestanka in preučitve  vašega projekta.

Podrobneje na: http://www.pasivnagradnja.com

Social Share Toolbar

Leave a Reply